PISATELJ, KOMIK, POZITIVEC
MOTO: »Men je fajn, da se imamo vsi fajn!«
PREVOD: »Nasmejal bom cel svet!«
Statistični podatki za začetek, čeprav ne maram statistike, saj ne rad merim stvari
Število dokončanih fakultet: 0
Število izdanih knjig: 2 (do leta 2016)
Število zlomljenih src: 1 -svoje, a je zaceljeno, že zdavnaj. Za druga srca ni podatkov
Število idej: neskončno
Število uresničenih idej: delam na tem
Število počenih kondomov: 0 – dokler DNK testi ne dokažejo nasprotno
Dovolj številk, preidimo na zgodbo o meni.
Pišem, nastopam, kreiram, pomagam, svetujem, poslušam, a priznam, včasih ne znam biti tiho. Življenje je prekratko, jaz imam pa toliko povedati. Rad imam srednje zapečen steak, ne maram pa govedine na radiu … Želim si leteti visoko, a na svojih nastopih imam raje nižje odre … Nimam rad suhe denarnice, pa tudi punca ne sme biti presuha … Pa dosti o tem, kaj mi je všeč in kaj bi rad. Lahko bi veliko govoril o potovanju duš in kako se je moja za nekaj let materializirala v to proporcionalno lepo obliko, a zapisovanje misli in sestavkov o reinkarnaciji prepuščam drugim, modrecem. Jaz si raje oblečem modro srajco – ja, res je, poudari moje oči – in raziskujem življenje, svoje zgodbe pa v takšni in drugačni obliki delim z drugimi. Filmi, gledališča, knjige, govori … Vse to me zanima, vse to »doživljam« in veselim se vsakega novega kilometra na svoji poti. Delal sem že marsikaj, da sem ugotovil, kaj me tukaj in zdaj veseli. Ni mi žal niti za eno izkušnjo, ki sem jo doživel, sem pa iz srca hvaležen vsem, ki me z veliko mero potrpežljivosti spremljajo in mi pomagajo.
RAD BI LE, DA SE LJUDJE SMEJIJO IN UŽIVAJO VSAK TRENUTEK!
Nekaj besed o moji karieri, ki se počasi, a vztrajno vzpenja, kot se je sonce nekega julijskega jutra leta 1984.
Šole in neuspelih poskusov na faksu ne bom omenjal, saj sem svoje zlato znanje pridobil drugje, na drugačen način. Šola je na nek način tovarna bodočih »poslušalcev« in »kimalcev«, pa o tem v kakšnem drugem zapisu.
Iz sramežljivega, nesamozavestnega fantiča sem se razvil v dokaj lepo ohranjen model, narejen v začetku 80-ih. Čudovito otroštvo je pripomoglo h krepitvi domišljije, pozitivnega razmišljanja in močne volje do uspeha. Pri 15-ih sem občasno delal v družinskem podjetju, kjer sem večinoma delal v prodaji, zato sem se naučil komunicirati, uporabljati humor itd. Kasneje sem delal v različnih oglaševalskih agencijah, kjer sem sestavljal razne slogane, oglase, ki so prodajali cenene stvari za mastne denarce.
STAND UP in GLEDALIŠČE
Leta 2006 sem aktivno začel z organiziranjem različnih prireditev, po večini večerov stand-up komedije in drugih gledaliških predstav. Stand-up mi je bil vedno blizu, spomnim se neprespanih noči, ko sem gledal šov za šovom in spoznaval velika imena, komike, ki so nasmejali na milijone gledalcev po celem svetu. Moj idol je že od nekdaj Bill Hicks, velikan socialne kritike, »prerok« in povrh vsega še odličen komik. Če ne bi leta 1994 odšel s tega sveta, bi ga zagotovo srečal. Morda bi tudi skupaj nastopala. Predstavljam si, kako bi me poklical na oder: »Ladies and gentleman! The magnificent Slowak, Tomaz.« Od leta 2013 nastopam po različnih odrih. Vse skupaj se je začelo z monokomedijo “Sej bo”, v katero sem združil tako družbenokritični material, imitacije, predvsem pa veliko materiala bazira na glasbi in aktivnim sodelovanjem s publiko. Iz stand upa se je rodilo tudi povečana naklonjenost drugim gledališkim žanrom. Do sedaj sem napisal tri scenarije za gledališke predstave ter v sklopu Epik teatra ustanovil skupino improvizatorjev z imenom IMPROGALAKTIKI. V sezoni 2017/18 nastopamo z improvizirano komično kriminalko ŽAJFA, ki je sestavljena z režiranega dela s scenarijem ter improvizacijo. Z igro Žajfa se udeležujemo tekmovanj, kot je na primer Linhartovo srečanje.
V letu 2018 sem aktivno prisoten tudi na snemanju filma, za katero sem napisal scenarij in zasedel režiserski stolček.
PISANJE, PISANJE, PISANJE
Že od nekdaj rad pišem. Čeprav se zavedam, da mora prvi stavek nositi kavelj, nekaj mamljivega, ki bralca zasvoji z branjem, sem moral dati na prvo mesto ta platonski, že mnogokrat prežvečeni stavek. Pišem vsepovsod. V vseh sobah, stanovanjih in hišah imam kupe zvezkov in beležk, kamor zapisujem svoje ideje, kratke zgodbe, ideje za scenarije. Že vrsto let pišem kolumne za različne spletne in tiskane medije, v vsako izmed njih pa vnesem kanček pozitivne, saj se mi zdi, da jo svet rabi, pa še jaz se boljše počutim, če vidim okoli sebe nasmejane ljudi.
Leta 2015 sem napisal roman Poberi se, se v “promocijske” namene odločil, da peš odidem na Obalo, kjer se zgodba v knjigi dogaja. Prepešačil več kot 200 km v šestih dneh, predstavil knjigo v Izoli, se priklonil in odpravil domov – z avtom, v družbi prijateljev – pisat novo knjigo.
2016: Korajžno izdal Korajžnice, ki so pomagale mnogim, da vidijo smisel, da najdejo pozitivo v sebi.
2017: izdal svojo zbirko kratkih zgodb, ki je nastajala pet let, pod naslovom PMS – Prigode modernega samca
Pisanje je moje življenje. Humor je moje življenje. Gledališče je moje življenje. Moje življenje je kompleksno, živahno in večplastno, točno takšno, kot si želim. Lahko bi rekel, da živim svoje sanje. Živim, dokler ne bom enostavno odšel nekam drugam in za sabo pustil veliko zanimivih zgodb.
Vsak si zasluži vse najboljše, vsak dan! Ustvarjam zato, da bo svet nekoč lepši, da bo vsega dovolj za vse!
Se vidimo, beremo, čutimo!